Nubija je zibelka človeštva, je kraj, ki te kliče, da se ustaviš, poglobiš vase in spustiš korenine. Veliko jih je, ki ko začutijo moč tega čarobnega kraja, spremenijo potek potovanja in ostanejo teden ali dva prav tukaj. Je dom Izis boginje magije, zdravljenja, materinstva in zaščite.
Lani smo bivali na otoku Elephantine, na tempeljskih tleh, se sprehajali skozi vasice staroselcev, kjer starodavne modrosti še vedno živijo. A že takrat sem čutila, da mi lahko ta zemlja in ti ljudje pokažejo in predajo veliko več, kot so tihi sprehodi ob mogočni in tukaj zelo čisti reki Nil.
To območje je del starodavne Nubije, ene najstarejših civilizacij ob Nilu. Nubijci so živeli ob reki že tisoče let — z lastnim jezikom, kulturo in duhovnimi praksami. Ko so zgradili Aswanski visoki jez, se je vse spremenilo. Številne nubijske vasi so bile poplavljene, več kot 100.000 Nubijcev je bilo preseljenih.
Tarek Defi v Hiši Kemet, kjer smo stanovali, je eden od staroselcev. Njegov rod seže daleč v zgodovino, njegovo poslanstvo je ohranjanje starodavnih tradicij. Iz njega kipi modrost in njegovo čisto srce nikogar ne pusti ravnodušnega. Na otoku Heissa vrača v življenje modremu lotosu in izvaja starodavne rituale, molitve in ceremonije. Lotos si zasluži posebno objavo, zato o njem pišem nasednjič.
Štejem si v čast, da je velikodušno odprl vrata v svoj svet, nas gostil in nam omogočil globoko izkušnjo in vpogled v dušo nubijskega ljudstva. Tarik izbira svoje goste, ne sprejme vsakega, in neskončno sem hvaležna, da smo dva dni sobivali.
Dragi Tarek Defi, mojemu srcu ostajaš zapisan z največjim spoštovanjem in hvaležnostjo. 
Več naslednjič…
