Ne morem pisati o Satayi, ne da bi vam poskusila pričarati posadko naše ladje. Obstajajo cenejše, pa tudi novejše in bolj luksuzne ladje, ki so po mojem mnenju čisto solidna izbira.
Jaz bom večno hvaležna Anamariji, da je ustvarila to božansko vez med posadko ladje Ambr1 in Slovenijo. Ta ladja ima srce in dušo.
Na informativnem Zoomu, ko nam je govorila o njih, sem jo poslušala le na pol. Delala sem na ladji in seveda vem, da je posadka odvisna od napitnin, zato se temu primerno tudi vede. Ampak take srčnosti in povezanosti, kot jo čutim med temi ljudmi, ne moreš kupiti niti zaigrati.
Slišala sem, da so bili nekateri razočarani nad celotno izkušnjo Sataye – da se je na ladji veliko pilo in je bilo vzdušje bolj podobno nočnemu klubu kot duhovni izkušnji. A na tej ladji je drugače. Ti ljudje resnično opravljajo svoje delo na srčen, spoštljiv in ljubeč način.
Vidijo te, opazujejo tvoje navade in ti priskočijo na pomoč še preden se sploh zaveš, da jo potrebuješ. Zlahka se zaneseš nanje, in kar obljubijo, tudi izpolnijo.
Če začnem pri meni ljubem Ahmedu – ves dan pripravlja in pospravlja za nami, vmes pa vedno najde lepo besedo in še lepši nasmeh. Potem sta tu Sad in Hamada, naša »čolnarja«, ki nas z napihljivimi čolni varno pripeljeta do delfinov, nam pomagata iz vode in ves čas budno pazita na vse udeležence. Rada ju opazujem, kako hitro in strokovno zasidrata našo veliko ladjo. Vsi so zelo uigrani in ne moreš drugače, kot da se z njimi počutiš varnega.
Pa naš kuhar Hassen, ki v miniaturni kuhinji ustvarja božanske dobrote. Hrana je ena najboljših, kar sem jih kdaj jedla. Peče torte in nas maksimalno razvaja. Še zdaj lahko zavoham kokice, ki smo jih dobili vsako popoldne.
Za konec sem pustila dva najpomembnejša člana, za katera je izredno težko najti prave besede. Lani sem ju opazovala bolj od daleč – gledala sem nanju kot na vodji in jima pač dala prostor, da to sta. Letos sem ju doživela drugače. Za trenutek sta me spustila v svoj svet.
Ne vem, ali sem že kdaj spoznala koga, ki bi s takšno predanostjo in dostojanstvom opravljal svoje poslanstvo.
Dolphin caller – voditelj za povezovanje z delfini – je naziv, ki se uporablja zanju. Morda bi ju najhitreje opisala kot zavest delfina v človeški podobi. Bolj ko sem ju spoznavala, bolj sem v njiju prepoznavala kvalitete delfinov. Hassan – najčistejše srce in nedolžna igrivost. Mahmoud – absolutni vodja, trdno zasidran v globoki modrosti in poslanstvu, ki ga opravlja. Varuha in zdravilca hkrati. Lahko izrazim le hvaležnost, da sta moja dušna brata. Da sta moja »jata«.
In ko mi kdo reče: »Tista ladja je veliko cenejša,« ne ve, kaj zamuja. Kako pomemben delček mozaika je prav ta ladja s temi srčnimi ljudmi. Družina so. Dihajo skupaj. Držijo prostor varnosti in stabilnosti, da lahko mi osvobajamo svoje strahove in zdravimo svoje rane.
Počaščena sem, da sem lahko del te ekipe, da so »moji« in da skupaj spoštujemo delfine in Satayo.