Stati v Karnak Templju, največjem templju na svetu, je že samo po sebi mogočno doživetje. Če hodiš sam skozi ta edinstven tempelj, zlahka spregledaš prostore, kjer so častili in blagoslavljali. Skozi glavno avenijo se dnevno sprehodi tudi do 15.000 ljudi – v takšnem vrvežu in hrupu se je težko povezati z mogočnostjo, ki jo tempelj hrani v svojih globinah.
Kako je Walidu Pop Adam uspelo pričarati občutek, da smo tam same, mi še danes ni jasno. Njegovo povezovanje z varuhi prostora, koordinacija in organizacija, informacije in energija, ki jo je z nami delil… nam je dalo občutek, kot da vse čaka samo nas. Tukaj sem bila že dvakrat, a tokrat sem tempelj prvič zares začutila, se z njim povezala in spoznala, kako večplasten je. Kako resnično mogočen. Kot da hodiš skozi čas.
Gradili so ga neverjetnih 2000 let. Več kot 30 faraonov je tukaj pustilo svoj pečat. Čeprav smo si za obisk vzele cel dan, je bilo prekratko. Modrosti, ki so tukaj zapisane, govorijo o potovanju. Notranjem potovanju.
Ena od njih je skrivnost 7 vrat, ki predstavlja 7 prehodov zavesti:
Prva vrata – vstop iz zunanjega sveta, odločitev za pot
Druga – spuščanje kontrole, odlaganje ega
Tretja – soočenje s senco
Četrta – odpiranje srca
Peta – stik z resnico (glas duše)
Šesta – predaja višjemu vodstvu
Sedma – vstop v svetišče, enost, stik z božanskim
Tako se je odstiralo tudi naše potovanje.
Z močnim zavedanjem novega rojstva, novih začetkov in vstopa v svojo božansko moč smo se hvaležno odprle za sprejemanje vseh blagoslovov, ki smo jih prejemale v izobilju.
Se nadaljuje…
