Zapustiti Nubijo je bil zame kar velik izziv. Občutki in izkušnje, ki sem jih doživljala na tem čarobnem koščku sveta, bodo v mojem srcu vedno imeli posebno mesto.
Pred odhodom smo se še sprehodili po asuanski tržnici in se potopili v utrip mesta. Podali smo se po nakupih – dišave, kadila, čaji, papirusi, šali in ostali spomini na to potovanje so kar konkretno napolnili našo prtljago.
Moram priznati, da se templja v Edfuju nisem čisto nič veselila. Še vedno očarana nad mogočnostjo Izis in templja Philae sem se pač sprijaznila, da se na poti nazaj v Luksor ustavimo še tukaj – ker je na poti, ker je priročno …
Uf, me je zadelo. Po vseh nežnih, negovalnih energijah boginj je vstop v sveti prostor Horusa, boga reda, zaščite in moči, za trenutek zamajal mojo postavljenost. Tukaj sem si dovolila tempelj doživeti zase. Teja Jerebič in Walid Pop Adam sta strokovno popeljala skupino skozi skrivnostne sobane, ki razkrijejo marsikatero resnico, jaz pa sem v ozadju mrmrala neko melodijo, jo predajala prostoru, se zahvaljevala za vse vodstvo, pomoč in sinhronicitete, ki so se dogajale na naši poti.
Energija je bila popolnoma drugačna. Še vedno ljubeča, a kot da je v zraku visel preobrat. Pri nekaterih v skupini sem zaznala rahlo živčnost, kar je le potrdilo situacijo, ki je sledila. Rdeči alarm. Izredne razmere so postavile celo državo na glavo – enormne količine padavin, orkanski vetrovi in peščene nevihte so se razdivjale po celotnem Egiptu zaprli so šole in ceste za turiste zato smo tempelj zapustili veliko prej, kot je bilo predvideno, in občutek, da ni bil v polnosti izživet, še danes ostaja z mano.
Danes že znam bolj razumeti ta subtilna sporočila – kako se skrivnosti razkrivajo šele, ko si nanje zares pripravljen. Naslednjič sem si obljubila, da si bom dovolila iti zares globoko.
Veter je razpihal naše energije in vse sproščene smo se poglobile v notranje doživljanje na poti nazaj v Luksor. Večina nas sploh ni čutila kaosa, ki se je odvijal na cesti – le tiste v prvi vrsti so nemo opazovale dogajanje.
Varne smo bile na vsakem koraku. Čutilo se je, da smo zaščitene od bogov in tudi od vseh zemeljskih čuvajev, ki so se resnično trudili, da smo lahko doživele Egipt v njegovi najlepši luči.
Več naslednjič… 
