Ko plavam z delfini, nikoli ne vem, kaj bom doživela. Sčasoma sem spoznala, da me mojstrijo v osvobajanju pričakovanj. Ničesar ne prinašam in ničesar ne odnašam – to nevtralnost je izredno težko doseči.
A nagrade, ki jih v zameno prejmem, so nepozabne. Želim si pisati resnično, brez poveličevanja in brez zbujanja lažnih upov ali pričakovanj. In moram priznati – to ni lahko. Kajti Sataya in delfini so prostor malih in velikih čudežev. Ne samo zame – bila sem priča ganljivim zgodbam soudeleženk, ki so doživljale izredne darove teh čudovitih morskih bitij.
Nekega dne smo plavali – mislim, da je bila polna luna – in v vodi sem pomislila, kako lepo bi bilo imeti nek spomin na to povezavo, na mehkobo, ki jo čutim, ko sem med njimi. Mimo mene je priplaval delfin, ki je imel na levi plavuti ovito vrvico. Najprej sem pomislila, da je to še ena človeška packarija, ki rani prebivalce morja. A nekaj trenutkov kasneje je ta ista turkizna vrvica lebdela neposredno pred menoj… Darilo! Moj talisman. Prelep spomin na edinstveno izkušnjo. Barva vrvice je skoraj enaka barvi morja v Satayi.
Zadnji dan je bil izredno čustven. Velike jate so nas počastile s svojo prisotnostjo – s svojo energijo so me objemale in napolnile moje srce tako močno, da me je fizično bolel prsni koš. V tej množici sem začutila žalost… Kako se posloviti od meni najljubših? Kako jih najti v tej gneči?
A lepota zavesti delfinov je res nekaj dragocenega. Z delfinom, ki mu je manjkal del desne plavuti in sem ga poimenovala Luna, sva delila veliko skupnih trenutkov. Začutila sem ga res globoko. In tisti zadnji dan… me je našel. Plaval je ob meni in na koncu ustvaril velik zračni mehurček – ki mi ga je poslal. Mehurčki, ki jih delfini spuščajo pod vodo, so nabiti s sonično vibracijo. So kot majhni kristalni zakladi, ki te nežno pobožajo. A ko ti delfin nameni velikega… veš, da si bil prav posebno blagoslovljen.

In ta spomin, ta občutek povezanosti, bo za vedno ostal z menoj.
Z vsem srcem si želim, da bi vsi, ki hrepenite po srčnem povezovanju, začutili te občutke – to moč in ljubezen, ki nam jo predajajo delfini. Pa čeprav le skozi moje zapise, slike.
22.11.2025 potujem v Satayo kot soorganizatorka.
Delfini kličejo ljudi, ki svetu želijo dobro. Ki si želijo odpreti srce. Ki si želijo globoko čutiti.
Jaz ti lahko ponudim varen prostor, da razpreš svoja krila.
Ostalo…
Ostalo ti predajo Sataya in delfini.
Če te pokliče, mi piši, že zbiramo prijave. info@simonakozole.com